Najstarejši fosili na Zemlji so stari 3,5 milijarde let, trdijo znanstveniki

Pred približno 4,6 milijarde let, so vrtinci plina, prahu in asteroidov trčili in se medsebojno povezali, da bi na koncu tvorili Zemljo. Znanstveniki niso prepričani, kako je življenje izviralo iz prvotne zemeljske juhe, vendar mislijo, da vedo kdaj to se je zgodilo - in tekmovali so se, da bi našli dokaze o prvotnih življenjskih oblikah.

V ponedeljek, v članku, objavljenem v Zbornik Nacionalne akademije znanosti, raziskovalci z Univerze v Wisconsin-Madison in UCLA trdijo, da so ga našli. V članku poročajo o iskanju najstarejših svetovnih fosilov v kamni, stari 3,5 milijarde let, izkopanih iz Zahodne Avstralije.

Verjame se, da se je življenje na našem planetu začelo pred približno 3,8 milijarde let z nastankom enoceličnih prokariotov, kot so bakterije. Iskanje najstarejših dokazov o zemeljskem življenju je že desetletja sporno tekmovanje med znanstveniki. Novi fosili, odkriti v Avstraliji, vključujejo 11 mikrobioloških vzorcev iz petih ločenih taksonov, ki predstavljajo oblike bakterij in mikrobov iz Archaea, področje življenja, ki spada tudi pod klasifikacijo prokariotov.

Znanstveniki pravijo, da mikrofosili predstavljajo »primitivno, vendar raznoliko skupino organizmov« in ugotavljajo, da so vsi približno 10 mikrometrov široki. To pomeni, da se lahko na širino enega človeškega las prilagodi osem mikrofosilov.

V izjavi, objavljeni v ponedeljek, je glavni avtor študije, geobiolog UCLA J. William Schopf, dr. je dejal, da odkritje teh mikrofosilov kaže, da se je "življenje moralo začeti bistveno prej kot se je prej mislilo - nihče ne ve, koliko prej - in potrjuje, da ni težko za primitivno življenje oblikovati in se razviti v bolj napredne organizme."

Medtem ko je Schopf in njegova ekipa šele pred kratkim določila starost mikrofosilov, je dejansko objavil odkritje fosilov leta 1993 v Znanost po tem, ko jih je leta 1982 zbral iz deponije Apex chert v zahodni Avstraliji. Ta najdba velja za enega najbolje ohranjenih planetnih vzorcev zgodnje Zemlje, ker geološki procesi, kot so pokop in tektonska aktivnost plošče, niso vplivali na regijo.

Da bi ugotovili starost fosilov, so znanstveniki uporabili IMS 1280 UW-Madison, sekundarni ionski masni spektrometer, ki je sposoben ločiti molekule ogljika iz fosilov v izotope (molekule elementov, ki so različne mase) in meriti njihove relativne razmerje. To je bil prvič, da so fosili te starosti doživeli tovrstno analizo. Ker vse organske snovi vsebujejo stabilne izotope ogljika, bi lahko s tem instrumentom raziskovalci primerjali količino ogljika v fosilih s količino ogljika iz delov kamnin, ki niso vsebovali fosilov. Ta razmerja kažejo na biološke in presnovne značilnosti fosilov, pa tudi na njihovo starodavno dobo.

Toda nekateri konkurenčni znanstveniki ne kupijo trditve, da so to najstarejši fosili, ki so jih kdaj našli.

Marca so trdili znanstveniki z univerze College oni najdeni mikrofosili, ki so nastali med 3,7 do 4,3 milijarde let nazaj v kamninah, vzetih iz Grenlandije. Londonski center za nanotehnologijo, dr. Dominic Papineu, raziskovalec na tej študiji, je povedal Gizmodo v ponedeljek, ko je odobril metode, uporabljene v novem dokumentu, "edina stvar, s katero se ne strinjam, je, da so to najstarejši mikrofosili."

Ne glede na to, ali so ti avstralski vzorci pravzaprav najstarejši, so še vedno dokaz za neverjetno dejstvo, da je življenje lahko preživelo, ko je bila zgodnja biosfera Zemlje manjkala kisika in je vsebovala višje koncentracije metana kot danes. Če je življenje lahko obstajalo v teh težkih razmerah, potem je možno, da obstaja v drugih delih vesolja - ali je kisik prisoten ali ne. Avtorji študije upajo, da bo njihovo delo privedlo do nadaljnje mikroanalize na »vzorcih Zemlje in po možnosti iz drugih planetarnih teles«.