Podnebne spremembe: NASA, NOAA Reci 2018 je bil 4.-Hottest leto kdaj posneti

$config[ads_kvadrat] not found

Volitve v ZDA

Volitve v ZDA
Anonim

Po dveh ločenih analizah globalnih temperaturnih podatkov, objavljenih v sredo, še naprej naraščajo globalne temperature podnebnih sprememb. Tako NASA kot Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) sta ugotovila, da je bilo leto 2018 četrto najtoplejše leto. Znanstveniki se strinjajo, da je to segrevanje v veliki meri posledica povečanih emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, stranskih produktov človeške dejavnosti, v ozračje.

Gavin Schmidt, direktor NASA-jevega Inštituta za vesoljske študije Goddard, je novinarjem povedal, da se »učinki dolgoročnega globalnega segrevanja že čutijo« zaradi poplav obale, vročinskih valov, intenzivnih padavin in sprememb v ekosistemu. Te povišane temperature prispevajo tudi k daljšim požarnim sezonam in bolj ekstremnim vremenskim pojavom.

Ti ekstremni vremenski dogodki ne le močno vplivajo na človeška življenja, temveč tudi ZDA stanejo milijarde dolarjev. Po podatkih NASA in NOAA je bilo leta 2018 14 nesreč z milijardami dolarjev - dogodki, ki so povzročili vsaj milijardo dolarjev neposrednih izgub. Dejansko so te nesreče predstavljale 91 milijard dolarjev neposrednih izgub. Samo zahodni požari so predstavljali 24 milijard dolarjev.

V zadnjem letu smo zaznali temperaturo za leti 2016, 2017 in 2015. V zadnjih štirih letih skupaj predstavljajo najtoplejša leta v sodobnem rekordu. Natančneje, NASA je ugotovila, da so svetovne temperature v letu 2018 toplejše za 1,5 stopinje Fahrenheita kot v obdobju od leta 1951 do 1980, kar je obdobje, ki ga agencija uporablja kot nadzor za te analize. Medtem je NOAA ugotovila, da so imeli leti 2015, 2016 in 2017 globalno temperaturno odstopanje od povprečja, ki je bilo več kot 1,8 stopinj nad povprečjem od leta 1880 do leta 1990 - čas, ki ga NOAA uporablja kot svoj nadzor.

Te temperaturne analize vključujejo meritve površinske temperature iz tisočih vremenskih postaj, opazovanja temperature morske površine na osnovi ladij in boj, ter meritve temperature na raziskovalnih postajah Antarktike. Obe agenciji sta prepričani v svoje rezultate, ki ju opisujeta kot zelo »robustne«.

Deke Arndt, vodja oddelka za spremljanje v nacionalnih centrih za okoljske informacije NOAA, je v sredo povedal novinarjem, da kljub rahlim odstopanjem temperatur, ki jih opazimo letno, obstaja jasen vzorec segrevanja, ki je bil v zadnjih štirih desetletjih dosleden.

Arndt pravi, da vzorec spominja na "dvigovanje tekočih stopnic navzgor, nato pa skoči navzgor in navzdol, medtem ko ste na tekočih stopnicah." "Skakanje" v njegovi analogiji so razlike, ki jih poganjajo notranji procesi, kot so fenomeni, ki povzročajo vremenske vplive kot so El Niño in La Niña. To so tople in hladne faze ponavljajočega se podnebnega vzorca po tropskem Pacifiku, ki sestavljajo vzorec spreminjajočih se temperatur. Na splošno pa tekoče stopnice še vedno rastejo.

2018 se je začela z epizodo La Niña čez tropske pacifiške oceane, zaradi česar je bila rahlo hladnejša od leta 2017. Schmidt pravi, da če bi ti učinki teh epizod odvzeli, bi bilo leto 2018 tretje najtoplejše leto. 2019 začenja z blagimi pogoji El Niño, Schmidt napoveduje, da bo leto 2019 toplejše kot leta 2018.

Tudi Arndt ugotavlja, da je ena izmed tem, ki se pojavlja v 21. stoletju, da se »zjutrajne temperature povečujejo hitreje kot popoldne, in videli smo, da velika večina mesecev to igra.« Pojasni, da je ta dnevna sprememba del splošnega trenda segrevanja.

Na svetovni ravni so učinki podnebnih sprememb uničili planet v hudih nepravilnostih. Združene države so trpele zaradi hude suše in lani je bilo močnejše padavine, zaradi česar je leto 2018 najgloblje leto za državo. Močan dež je sprožil poplave in izpuste v nekaterih delih Havajev, medtem ko je Azija postavila nov kontinentalni rekord najvišje temperature za marec, ko so temperature v Pakistanu dosegle 113,9 stopinje Fahrenheita. Avstralija je imela tretje najtoplejše leto, medtem ko je bilo leto 2018 najbolj toplo leto za večino Evrope.

Medtem ko se ti obravnavajo kot anomalije, znanstveniki pravijo, da se dogodki ujemajo s splošnim trendom segrevanja, ki so ga opazili. Pri tem velja omeniti Arktiko, kjer se stopnja segrevanja dogaja dva do trikrat hitreje kot v preostalem svetu. Tam so izgubili milijarde ton ledu, kar je prispevalo k skupnemu dvigu morske gladine na planetu.

»Vpliv teh sprememb na globalno sredino se resnično čuti na Arktiki, veliko močneje kot tropi,« razlaga Schmidt. "Zelo me skrbi, kaj se tam dogaja."

$config[ads_kvadrat] not found