New Milky Way 'Age Map' prikazuje, kako je naša galaksija narasla

$config[ads_kvadrat] not found

xem hạn sử dụng sữa béo new milky Nga 1kg

xem hạn sử dụng sữa béo new milky Nga 1kg
Anonim

Doba galaktičnega ugibanja starosti je končana. Po izpopolnjevanju dveh popolnoma novih tehnik za ugotavljanje starosti rdečih velikanskih zvez Milky Way, so znanstveniki na Inštitutu Max Planck za astronomijo ustvarili prvo obsežno karto zvezdne starosti v Rimski cesti.

Študija je bila predstavljena na 227. srečanju Ameriškega astronomskega društva, ki ga je danes v Kissimmeju na Floridi vodil glavni avtor Melissa Ness.

V njenem delu, pravi Inverse, iskala je »podatke, ki pripovedujejo zgodbo o tem, kako se je oblikovala Rimska cesta, skozi starostno strukturo, ki jo lahko vidimo na disku.«

Z ugotovitvijo starosti zvezd v naši domači galaksiji, je pojasnila, je potrdila, kako se je razvila: z večino najstarejših zvezd na sredini galaksije in najmlajšimi na obrobju je zdaj jasno, da je naša galaksija rasla “znotraj” ven."

"Material, ki se v kasnejših časih nabira v galaksiji, ostane na večjih polmerih in material v zunanjih predelih traja dlje, da se usede in oblikuje zvezde," pojasnjuje. V bistvu se vsak nov material konča na zunanjem robu galaksije - zato je obrnjena rast.

Ness upa, da bodo nove tehnike za ugibanje glede starosti, ki jo je razvila s soavtorico dr. Marie Martig, koristne na področju galaktične arheologije in kemijskega označevanja. Na teh področjih, pravi, "so ključne natančnosti in zvezdno starost."

Ness uporablja enake neobdelane podatke kot drugi astronomi - zbrani z raziskavo APOGEE in vesoljskim teleskopom Kepler iz NASA - vendar so njena orodja za ocenjevanje starosti zvezd popolnoma nova: z analizo svetlobnega spektra rdečih velikanov je ocenila starost skoraj 100.000 zvezd v naši galaksiji v polmeru 50.000 svetlobnih let od centra Rimske ceste.

Novi podatki o zvezdni starosti, analizirani vzporedno s podatki o transformaciji galaksij, bi lahko osvetlili nastanek Rimske ceste.

»Primerjave podatkov lahko dosežemo z visokimi rdečimi premiki opazovanj galaksij, da ugotovimo, katere galaksije so najverjetnejši naši predniki,« pojasnjuje.

$config[ads_kvadrat] not found