Študija o podnebnih spremembah: ogromne spremembe v vremenu za 450 mest v ZDA do leta 2080

Bostonci so zasneženi; Stanovalci v Seattlu vedo, kako ravnati z dežjem; in toplota ni predmet vašega povprečnega prebivalca Miamija. Ker pa podnebne spremembe grozijo z reorganizacijo svetovnega podnebja, bo moralo vsako mesto začeti s ponovitvijo nove vremenske identitete. Analiza, objavljena v torek Nature Communications daje prebivalcem vsakega mesta v ZDA dobro predstavo o tem, kakšno bo dejansko vreme do leta 2080.

Pod vodstvom Matthewa Fitzpatricka, izrednega profesorja na Centru za okoljske znanosti Univerze v Marylandu in uporabnem ekologu na državni univerzi v Severni Karolini Robertu Dunnu, ta študija uporablja tri podnebne podatkovne zbirke za oceno podnebnih analogov 540 mestnih območij v Severni Ameriki. Skratka, Fitzpatrick in Dunn sta vzela sedanje podnebje v mestu, napovedala, kakšno bi bilo podnebje leta 2080, in ga primerjalo z današnjim krajem na Zemlji, ki ima podobno podnebje. Po analizi 12 različnih spremenljivk v štirih letnih časih skupina ocenjuje, da bo podnebje v kateri koli severnoameriški lokaciji bolj podobno podnebju v kraju, ki je danes približno 850 kilometrov - 528 milj - južno od njega.

»Že štiri leta sem živel v Knoxvilleu v Tennesseeju, zato poznam podnebje na jugu,« pravi Fitzpatrick. Inverse. “In tam, kjer trenutno živim, v zahodnem Marylandu se podnebje premika proti južnemu Kentuckyju ali severnemu Tennesseeju. Počutim se, kot da sem se preselil iz Tennesseeja, da bi se oddaljil od podnebja in me spremlja tukaj."

Podatki, uporabljeni v tej analizi, izvirajo iz podatkovnega paketa WorldClim, in ekipa Fitzpatricka je uporabila podnebne podatke, zbrane med letoma 1960 in 1990, da bi preslikala trenutno klimo na vsaki lokaciji, tako da te ocene morda ne vplivajo na spremembe, ki so se zgodile od leta 1990. Vendar še dodaja. da služi kot dobra osnova za merjenje stvari volja spremembe.

Analiza v študiji temelji na več različnih podnebnih scenarijih, od katerih je vsak usmerjen k razumevanju, kakšno bo podnebje leta 2080. Eden od scenarijev je nekoliko optimističen: modelira, kakšno bi bilo podnebje, če se uvedejo politike za omejitev emisij. pozitiven učinek na podnebje do leta 2080. To se imenuje RCP4.5. Drugi scenarij predstavlja temnejše razmere - podnebje, če svet sploh ne bo omejil emisij do leta 2080, imenovan RCP8.5

Z uporabo scenarija RCP4.5 ocenjujejo, da se bo podnebje v Washingtonu, DC počutilo kot trenutna klima v Paragouldu v Arkansasu. Podnebje v Los Angelesu bo bolj podobno podnebju v Las Palmasu v Mehiki (na polotoku Baja), Portland, Oregon, pa bo imel podobno vreme kot Lincoln v Kaliforniji (nekoliko severno od območja zaliva). Fitzpatrick je izdelal tudi spletno aplikacijo, tako da lahko vsakdo preveri, kakšen je njihov domači kraj leta 2080.

Ko je bil uporabljen scenarij RCP8.5, je Fitzpatrick opazil, da veliko mest v Severni Ameriki ni imelo dobrih sodobnih primerjav. V članku ogrožajo ugibanje, da bo podnebje DC izgledalo tako kot Greenwood v Mississippiju, če ne bomo omejili emisij do leta 2080, vendar v dokumentu ugotavljajo, da se to ne ujema. To razlaga Fitzpatrick, zato se zdi, da se urbana podnebja lahko spremenijo tako do leta 2080 ustvarja situacijo, ki jo imenuje „novost v zvezi s podnebjem“. Dodaja, da se lahko novost v zvezi s podnebjem giblje od rahle razlike v sezonski porazdelitvi padavin do sprememb v dežju in temperature, ki se trenutno ne razlikujejo od vsega, kar se trenutno vidi v Severni Ameriki.

Zamisel, da bi vreme lahko postalo tako nova v nekaterih mestnih območjih, kot je DC, sproža nova vprašanja o tem, kako se lahko naše urbane družbe prilagodijo novim podnebnim izzivom. Mesta se že trudijo spopasti se s čudnimi podnebnimi odstopanji. Leta 2014 je v Birminghamu v Alabami prišlo do kaosa v prahu snega, v Bostonu pa se je toplotni val 2016 bremenil študente. Fitzpatrick dodaja, da se bodo mesta morala naučiti prilagajati svojo infrastrukturo, ko se bodo te spremembe oblikovale.

»Glede na resnost teh sprememb lahko vpliva na to, kako lahko obstoječa infrastruktura obvladuje te podnebje,« pravi. "Zahteve za hlajenje bi se lahko povečale ali pa se lahko pojavijo spremembe v pogostosti poplav, ki bi lahko vplivale na upravljanje z nevihtnimi vodami."

Skratka, dodaja, da je treba kaj storiti, ko gre za podnebne spremembe. Tudi če emisije ostanejo nespremenjene in večji vplivi podnebnih sprememb na družbo niso obravnavani, bodo prišle spremembe, mesta pa bodo morala ponovno razmisliti, kako se pripraviti.

„Širše gledano smo kot ljudje zgradili družbo v določenem podnebnem stanju in zdaj hitro spreminjamo to podnebno stanje,“ dodaja Fitzpatrick. "Zato mislim, da bo v zvezi s tem veliko sprememb."

Izvleček: Glavni izziv pri oblikovanju človeških razsežnosti podnebnih sprememb je v tem, da se globalne podnebne napovedi prevedejo v ocene učinka, ki so intuitivne za javnost. Podnebno-analogno kartiranje vključuje ujemanje pričakovanega prihodnjega podnebja na lokaciji (npr. Prebivališče osebe) s trenutnim položajem druge, potencialno znane lokacije, s čimer se zagotovi bolj povezljiva, na kraju temelječa ocena podnebnih sprememb. Za 540 severnoameriških mestnih območij smo uporabili podnebno-analogno kartiranje, da bi ugotovili lokacijo, ki ima trenutno podnebje, ki je najbolj podobno podnebju vsakega mestnega območja leta 2080. Pokazali bomo, da se bo podnebje večine urbanih območij precej spremenilo in postalo bodisi bolj podobno današnjim podnebjem, ki je oddaljeno več sto kilometrov in večinoma na jugu ali pa ne bo imelo modernega ekvivalenta. V kombinaciji z interaktivno spletno aplikacijo nudimo intuitivno sredstvo za ozaveščanje javnosti o posledicah podnebnih sprememb za 250 milijonov mestnih prebivalcev