Evolucija možganske oblike je sovpadla z rojstvom modernega vedenja

$config[ads_kvadrat] not found

Parenting skills are written in our brains | Tina Bregant | TEDxLjubljana

Parenting skills are written in our brains | Tina Bregant | TEDxLjubljana
Anonim

Da bi popolnoma razumeli, kako smo se razvili v moderne ljudi, znanstveniki trdijo, da moramo bolje razumeti možgane naših starih prednikov. Odrasli človeški možgani so danes veliki in globularni, toda ali so bili stari človeški možgani videti takrat, ko je naša vrsta prvič nastala, je bila predmet veliko špekulacij.

V študiji, objavljeni v sredo Znanstveni napredki Raziskovalci z Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck so objavili, da so najstarejši Homo sapiens ni imel globularnih možganov, kot jih imamo danes. Namesto tega so imeli njihovi možgani obliko vmes med temi Homo erectus in neandertalcev, ki sta bili nekoliko bolj podaljšani vodoravno. Avtorji pišejo, da so možgani postopoma postali globularni nad evolucijskim časom, te spremembe pa so povzročile nevrološke premike, ki sovpadajo z arheološkimi dokazi modernega vedenja.

"Možgani so organ, ki je resnično pomemben za tisto, kar nas naredi človeka," pravi soavtor Simon Neubauer, dr. Inverse. »Naše ugotovitve dopolnjujejo zbrane arheološke in paleoantropološke dokaze, ki to dokazujejo Homo sapiens je razvijajoča se vrsta z globokimi afriškimi koreninami in dolgotrajnimi postopnimi spremembami v vedenjski modernosti, možganski organizaciji in potencialno možgansko funkcijo."

Sodobno vedenje se v tem kontekstu nanaša na dejanja, kot so ustvarjanje orodij in umetnosti, ki predstavljajo posedovanje abstraktnega mišljenja. Znanstveniki menijo, da je obdobje njihovega nastanka »človeška revolucija«, ki izhaja iz obdobij srednjega do zgornjega paleolitika, pred približno 50.000 leti. Ta nov dokument trdi, da tokrat ni bil odziv na nekaj hitrega evolucijskega dogodka, kot so znanstveniki že prej mislili, temveč je bil "le trenutek v času, ko postopne spremembe podpirajo popolno zbirko modernih vedenj."

Glede na nov papir, velikost zgodnjih Homo sapiens možgani so vstopili v obseg modernih človeških možganov že pred 300.000 leti, vendar so se njegove krogaste, okrogle značilnosti pojavile pred samo 40.000 leti. To nepričakovano razodetje pomeni, da so možgani dosegli svojo trenutno obliko veliko pozneje, kot je bilo pričakovano med evolucijo.

Da bi prišli do tega zaključka, je skupina uporabila tomografske preglede in 3-D analizo za ustvarjanje virtualnih endokranialnih odlitkov z 20 različnimi Homo sapiens fosili. Ti fosili so bili razdeljeni v tri skupine: najstarejši so prišli iz severne in vzhodne Afrike in so predstavljali najzgodnejše predstavnike ljudi, potem ko se je prebivalstvo razcepilo z neandertalci, drugi so živeli v vzhodni Afriki in v regijah vzhodnega Sredozemlja med 130.000 in 100.000 skupinami, končni pa so bili končni. Skupina je živela pred 35.000 do 10.000 leti.

Ustvarili so tudi virtualne endokaste - notranje ulitke možganov, ki približujejo njegovo velikost in morfologijo - modernih človeških vzorcev za primerjavo. Ker možgani niso shranjeni v fosilnih zapisih, so edini neposredni dokazi, ki jih imajo raziskovalci od endokastov.

Analize in primerjave teh variacij endokranialne oblike so pokazale, da se današnje človeške oblike prekrivajo z vzorci iz zgornje paleolitske dobe, kar pomeni, da so možgani zaokroženi pred 100.000 do 35.000 leti. To je kasneje Homo sapiens razvili tako, da imajo večje možganske velikosti, ki jih imamo še danes.

Globularnost sama po sebi verjetno ni prinesla prednosti, pravi Neubauer, toda značilnosti, ki so prispevale k zaokroževanju, so verjetno storile: izbočenje parietalnih območij in izbočenje malih možganov. Parietalni lobe je pomembno središče v povezovanju regij možganov in je vključen v funkcije, kot so orientacija, pozornost in senzomotorične transformacije, ki so osnova načrtovanja in vizualno-prostorske integracije. Medtem se mali možgani nanašajo na motorične funkcije, kot so ravnotežje, pa tudi na integralne funkcije, kot so delovni spomin, jezik, afektivna obdelava in socialna kognicija. Verjetno je, da je pojav teh veščin spodbudil "človeško revolucijo".

»Zanimivo je tudi poudariti, da se v današnjih ljudeh možganska globularnost pojavi nekaj mesecev v času rojstva,« pravi Neubauer.

"Naši novi podatki torej kažejo na evolucijske spremembe zgodnjega razvoja možganov v kritičnem in ranljivem obdobju za nevronske napeljave in kognitivni razvoj."

$config[ads_kvadrat] not found