Lepa norost tehnične poezije na vlaku

Meja med poezijo, tehnologijo in ludostjo lahko postane zamegljena na jutranjem vlaku. Kar je tukaj na novo ustvarjeno (kolikor je mogoče natančno), je predstavitev izgovorjene besede, ki jo v stoječi sobi pretežno občinstvo, ki ni bilo super.

Ampak vedno obstaja nekaj, kar je treba povedati za verz, še posebej, ko govori o (ali preteklih) perečih vprašanjih našega časa. Uživajte.

Ljubezen na prvi cyber

Ljubi svojega spletnega groblja

Ljubi svojega spletnega groblja

Oblikuj svoj internetni grozo dvakrat na dan

Vlak L je poln lezbijk

L vlak je lezbijka od stene do stene!

Vlak L do lezbičnega trga

Vlak L do lezbičnega trga

Seks ni varen

Ljubosumni ljubitelji

Seks ni nikoli varen

Varen seks se začne z ebolo

Tujci ljubezen roza

Mike je mislil, da je restavracija prazna

Toda policaji te ne morejo ustreliti

V kiberprostoru

Stanza One: Prva vrstica odraža našo vedno večjo odvisnost od interneta pri oblikovanju odnosov. Pew Research ugotavlja, da je v letu 2013 59 odstotkov anketiranih Američanov prepričanih, da je spletno srečanje dober način za spoznavanje ljudi, skok s 44 odstotkov v letu 2005. S prihodom aplikacij, kot je Tinder, s poudarkom na pomikanju po fotografijah, je prva vrstica dvakrat res. Vendar pa je takojšen zasuk s ponavljajočimi se linijami, ki poudarjajo nadlegovanje posameznikov na internetu. Direktor Twitterja Dick Costolo je v februarju priznal »Mi smo sesanje pri obravnavi zlorab«. Spodbuda, da »ljubiš svojega siledžijo«, seveda prikliče ne le nauke Jezusa Kristusa, temveč ima zrcalo za pogosto ponavljane nasvete, da ne nahrani. trolovi. Soočenje s spletnim grozo, čeprav ni vsesplošno dobra ideja - in ali bi moral vsakdo, razen vaših najbližjih prijateljev, pisati vsak dan, dvakrat na dan? - je v redkih primerih privedla do razumevanja, kaj se je zgodilo, ko je feministični pisatelj Lindy West govorila njenemu trollu. "Nisem mu hotela odpustiti," je zapisala Skrbnik, »Toda jaz sem.«

Stanza dva: Pesnik uvaja element zgodovinskega družbenega komentarja v kitici 2, pri čemer razmišlja o tem, kako bi pripadniki skupnosti LGBT oblikovali enklave ali tako imenovane gejevske skupnosti v nekaterih delih mesta, kjer bi lahko bili zaščiteni pred predsodki. Vendar so sociologi, kot je Amin Ghaziani z univerze Britanske Kolumbije, trdili, da so ti varni prostori homogenizirani ali »de-gaying«, saj se ameriška kultura bolj sprejema; trije od petih Američanov podpirajo gejevske zakonske zveze, po nedavni anketi Gallupa - najvišji odstotek, odkar so raziskovalci začeli slediti temu mnenju leta 1996.

Drugačna razlaga, da je (moški) pesnik le rit, pa ni mogoče povsem zanemariti.

Stanza tri: Stanza tri je najbolj ironična, saj na žalost manj mladih Američanov opravlja varen seks. Tudi stopnje STI pri starejših, ki morda nikoli niso imele varne spolne vzgoje, a živijo dlje in so bolj spolno aktivne, se prav tako povečujejo. Vendar je težje slediti ali razpravljati o vplivu seksa na čustveno zdravje, ki ga v tem primeru predstavlja ljubosumje. Psihologinja Susan Krauss Whitbourne ugotavlja, da je izvajanje takšnih raziskav lahko neprijetno za subjekte, in številne študije o čustvenem počutju po priklopu so majhni vzorci, vzeti iz šol. Najvarnejši spol, kot je povedal pesnik, ni nič - ko ste mrtvi - čeprav je poceni šala za ebolo tega poslušalca pustila nezadovoljnega.

Stanza Four: Pesem postaja vse bolj nepomembna in se vrača k postmodernim delom, ki jih zagovarja William S. Burroughs. Poslušalcu ostane veliko vprašanj: kdo je ta lik Mike? Kaj je naredil v restavraciji? Ali tujci obožujejo rožnato barvo, ali so zaljubljeni v zgodnje tisočletne pop-rock pevce? Ne vemo, niti nismo mišljeni.