Evropska vesoljska agencija želi 3D-natisniti bazo Lune iz lunine tal

$config[ads_kvadrat] not found

Nad vesoljske smeti s harpuno

Nad vesoljske smeti s harpuno
Anonim

Generalni direktor Evropske vesoljske agencije Jan Wörner želi na Luni zgraditi stalno bazno postajo. Z roboti, 3D tiskanjem in vesoljskim prahom.

Ta postaja bi bil projekt skupnih prizadevanj, enakovreden gradnji Mednarodne vesoljske postaje, in bi bil zato odprt, pravi Wörner, "različnim državam po svetu."

Razumljiva prva reakcija bi lahko bila taka ideja fantastična. Toda Wörner in njegova ekipa sta resna. Skupaj menijo, da bi bili začetni stroški premagljivi in ​​potencial za nadaljnje raziskave in razvoj visok.

Toda obstaja precej resen seznam "stranskih učinkov", če hočete, s trajnimi pogoji na luni. Za začetek je sončno in kozmično sevanje, neskončne temperature - od približno 250 ° F v sončni toploti do hladne -250 ° F po sončnem zahodu. Poleg tega obstajajo tiste nadležne prostorske kamnine visoke hitrosti, splošno znane kot meteoriti. Nezmožna ekipa si prizadeva za premagovanje takšnih potencialnih opustošenj. Sami želijo uporabiti lunino zemljo, da imajo robotske 3D-tiskarske zaščitne kupole. Z določitvijo in sintranjem sloja luninega prahu okoli nastajajočega zaščitnega mehurčka upajo, da bodo zgradili trdno, podobno živo kupolo.

Ekipa je spodbujena z razpoložljivimi viri, ki so že na Luni, zaradi česar bi bili začetni stroški razmeroma nizki. Kovine, minerali in vodni led tam, pravijo sanjarji, bi lahko pomagali tako pri izgradnji baze, kot tudi do preživetja astronavtov. Vzpostavitev takšne baze bi odprla priložnosti, kot je radijski teleskop na luni.

Na Zemlji potekajo preizkusi, in čeprav bi lahko »bilo 20 let, preden je tehnologija pripravljena«, je to vsaj vodilni predlog za to, kako bodo izgledale lune.

Če ESA in co. lahko dosežemo to, da bomo kmalu na Marsu. In morda je lahko to, kje gremo ostali, ko se naš lep planet začne razpadati.

$config[ads_kvadrat] not found