Kongresnica zagovarja pravico knjižnice do anonimnega interneta

Kalifornijski kongresnik poskuša priti do dna, zakaj je Ministrstvo za domovinsko varnost izločilo majhno knjižnico v New Hampshireu.

Pozno to poletje je Immigrations and Customs Enforcement agent (podružnica Ministrstva za domovinsko varnost) pritisnil na knjižnico v New Hampshireu, da bi onemogočil svoj Tor rele, ki se povezuje z omrežjem, ki ponuja anonimno spletno brskanje. Knjižničarji v majhni Kiltonovi javni knjižnici v Zahodnem Libanonu, New Hampshire, so soglasno glasovali ne le za nadaljevanje štafete, ampak tudi za pospešitev svoje igre. Tudi številne druge knjižnice se pridružijo gibanju.

Predstavnica Kalifornije Zoe Lofgren je v tem pismu pisala vodji Oddelka za domovinsko varnost Jehu Johnsonu in zahtevala pojasnilo. V pismu navaja, da jo »moti možnost, da zaposleni v DHS pritiskajo ali prepričujejo javne in zasebne subjekte, da prenehajo ali degradirajo storitve, ki ščitijo zasebnost in anonimnost državljanov ZDA«.

Tor releji - kot je mreža Kilton Public Library - bolster Tor, ki omogoča dostop do interneta brez nadzora. Mreža se opira na prostovoljce, ki želijo darovati pasovno širino.

Po začetnem pritisku organov kazenskega pregona je knjižnica začasno zaustavila svoj Torjev rele. Lokalna skupnost je podprla odločitev knjižnice, da ponovno zažene rele, in novice ter skupine za državljanske pravice, ki so jih opazili v državi. Knjižnica je ponovno vzpostavila rele in celo povečala svoje zmogljivosti, zaradi česar je njegovo omrežje tudi izhodni rele Tor.

Lofgren v svojem pismu piše, da je »omrežje Tor rezultat raziskav, ki so jih opravili v ameriškem raziskovalnem laboratoriju za mornarico in DARPA, in ga uporabljajo novinarji, aktivisti, disidenti, obveščevalni viri in drugi posamezniki, ki skrbijo za zasebnost, da ohranijo svojo dejavnost brskanja po spletu zasebno.Sedanja različica omrežja še vedno prejema precejšnje financiranje prek državnih subvencij.

V svojem pismu Lofgren postavlja ta štiri vprašanja:

• Ali je bilo to poseganje v ponudbo storitev varstva zasebnosti Kiltonove javne knjižnice rezultat politike DHS, da bi javne ali zasebne subjekte prepričali, da ponujajo takšne storitve, ali je bil to posledica dejanja neodvisnega zastopnika brez pooblastila?
• Če je to posledica dejanja neodvisnega zastopnika, kakšne ukrepe izvaja DHS, da zagotovi, da v prihodnosti agenti ne posegajo v storitve varstva zasebnosti, ki se ponujajo javnosti?

• Ali obstajajo drugi primeri, ko je bil uslužbenec DHS vpleten v pritisk ali prepričevanje drugih javnih ali zasebnih subjektov, da bodisi nehajo ponujati storitev zasebnosti ali anonimnosti ali da zmanjšajo učinkovitost teh storitev?
• Prosim, pošljite v mojo pisarno kopije vseh politik DHS, navodil ali beležk, ki obravnavajo odvračanje ali podporo uporabe storitev zasebnega varstva s strani javnih subjektov, zasebnih subjektov ali posameznikov.

Alison Macrina je pomagala vzpostaviti sistem Kiltonove knjižnice. Je ustanoviteljica projekta Knjižnična svoboda in je strastna pri tem vprašanju. Piše: "Knjižnice so naši najbolj demokratični javni prostori, ki ščitijo našo intelektualno svobodo, zasebnost in neomejen dostop do informacij."